Naša nova članica Tija je takole doživela spoznavni vikend skupine:

V petek, 18. 9. 2020 smo s stanovanjsko skupino šli na spoznavni vikend v Kranjsko Goro. Po pouku nas je pobral kombi, ki nas je peljal do apartmajev Trata pred Kranjsko Goro. Tja smo prišli okoli 17.00 h. Še preden smo se nastanili, smo jedli sveža jabolka iz dreves. Medtem, ko smo gledali ovce v bližnji ogradi, so nam vzgojitelji pripravili nekaj zabavnih in skupinskih iger. Pri prvi igri smo morali iti skozi luknje, narejene iz vrvice. Igra je bila zahtevna, ampak nam je prinesla tudi veliko smeha. Pri naslednji igri smo imeli skupaj zavezane noge in smo morali priti do neke točke tako, da smo lahko stopili le na časopis. To nalogo smo rešili dokaj hitro. Zadnja naloga ni bila zahtevna, ker smo morali samo prikazati prizor, v katerem so bile ovce. Potem smo se nastanili v apartmaje. Ker s sabo nismo imeli olja, smo si ga šli »sposodit« od sosedov, v zameno pa so ti dobili palačinke, ki so se jih zelo razveselili. Vse ostale palačinke pa smo seveda pojedli mi za večerjo.

Moj najljubši dogodek na spoznavnem vikendu je bil krst. Namreč, nam novincem so pripravili zelo zanimive in smešne naloge za sprejem v skupino. Morali smo tako ugotavljati najvišje vrhove Slovenije, razvrstiti vzgojitelje po starosti in si izmisliti koreografijo za tri pesmi. Igrali smo se tudi pantomimo. Za vsak napačen odgovor smo morali pojesti kos limone. Moj najljubši del krsta je bil, ko je vsak od nas povedal 4 trditve in ostali so morali ugotoviti, katera od njih je laž. Spat smo šli okoli 23.00.

V soboto zjutraj smo vstali malo kasneje kot smo navajeni med tednom, pojedli zajtrk in si naredili sendviče. Nato smo se peljali v Planico, kjer smo si sposodili kolesa. Prvi del kolesarjenja je vodil mimo naravnega rezervata Zelenci. Tam smo si pogledali jezero. Bilo je zelo lepo. Potem smo kolesarili do naših apartmajev, kjer smo pojedli sendviče. Siti smo se usedli nazaj na kolo, pripravljeni na nove dogodivščine. Kolesarili smo po zelo lepi kolesarski poti med drevesi, kjer je včasih potekala železniška proga. Naša končna točka je bila pod slapom Peričnik. Ko smo se vsi zbrali, smo šli še peš do slapa, ki je bil 45 m višji od naše končne točke. Najprej smo si ga ogledali od spredaj, nato pa smo šli še višje. Tam smo šli po poti, ki je vodila za slap. Bilo je zelo lepo in bi to priporočila vsakemu. Pot nazaj je bila že utrujajoča, ampak smo dosegli nek dosežek, ki smo si ga postavili, kljub temu, da se je na enem kolesu strgala veriga, na drugem pa je počila zračnica. Peljali smo se tudi mimo smučišč. Okoli 18.00 h smo se pripeljali nazaj v Planico, kjer smo se pogreli s kakavom in čajem. Nazaj v apartmaje smo se pripeljali s kombijem. Tam smo si naredili zelo dobro večerjo. Sedeli smo ob žaru in si pekli meso in sir. Zvečer smo se še nekateri igrali Activity. Ob tem nam ni manjkalo smeha in zabave. Tako se je končal naš drugi dan.

Naslednje jutro smo se zbudili ob prijetnih bolečinah od kolesarjenja. Dopoldne smo se odpeljali do jezera Jasne. Od tam naprej pa smo hodili kakšno uro in pol do koče v Krnici, ki stoji na 1113 m nadmorske višine Pot do tja je bila zelo lepa, saj smo hodili ob reki in po gozdu. Pred kočo smo se spočili. Po počitku pa smo se odpravili nazaj do jezera Jasne. Zanimivo mi je bilo, da smo si lahko natočili v plastenke vodo iz reke, ki je bila zelo dobra. Na koncu smo se še sprehodili okoli jezera in se slikali. Nato pa smo končali naš izlet v Kranjski Gori. Na poti domov smo se še ustavili na pici, kjer smo še malo poklepetali. Ob 18.00 h smo prispeli nazaj v stanovanjsko skupino v Črnučah. Bili smo utrujeni, ampak zadovoljni. Vikend je bil zame dobra izkušnja in sem vesela, da sem jo izkusila.

Dostopnost