O nas

Stanovanjska skupina Črnuška gmajna, Suhadolčanova 57, Ljubljana

Naše poslanstvo

Stanovanjska skupina Črnuška gmajna je del Strokovnega centra Mladinski dom Jarše in deluje v dobro otrok in mladostnikov in njihovih družin tako, da mladim zagotavlja pogoje za uspešno šolanje in zdrav osebnostni razvoj, družinam pa drugo potrebno strokovno in človeško pomoč v skladu s sodobnimi interdisciplinarnimi spoznanji o človekovi osebnosti in njegovih pravicah ter svoboščinah.

Maksima

Pri svojem delu stavimo na strokovno znanje, izkušnje in “zdrav razum”. Če vse to kdaj odpove v kaki posebni situaciji – in v vzgoji občasno odpovejo vsi scenariji, načrti in lepe misli – in ne vemo, kako naprej, takrat velja, da za otroke, ki nam jih zaupate v vzgojo, poskrbimo tako, kot bi v podobnih primerih poskrbeli za svoje lastne otroke.

Kdo smo?

Stanovanjska skupina Črnuška gmajna je dislocirana enota Mladinskega doma Jarše, ki se nahaja v individualni hiši v soseski Črnuška gmajna.

V stanovanjsko skupino so na podlagi odločbe družinskega sodišča nameščeni fantje in dekleta v starosti od 15 do 18 let, ki zaradi različnih razlogov začasno ne bivajo pri svojih starših oziroma skrbnikih. Običajno se po pomoč v stanovanjske skupine zatečejo po dolgotrajnih sporih v družini, ki so po navadi posledica neprimernih vzgojnih prijemov staršev; v skrajnih primerih govorimo o zanemarjanju, zlorabljanju, pretiranemu razvajanju ipd. Z vključitvijo v stanovanjsko skupino si mladi začasno uredijo bivanjske razmere, dobijo pomoč pri šolanju in urejanju vseh pomembnih življenjskih zadev, obenem pa jim vzgojitelji nudijo tudi preprosto, a pomembno oporo, mentorstvo ali svetovanje.

V stanovanjski skupini mora mladostnik/ca obiskovati kakršen koli izobraževalni program (ali izjemoma opravljati honorarno delo), sprejeti mora hišni red in pravila ter mora biti pripravljen/a reševati svoje težave.

Končni cilj programa je samostojno življenje mladostnika/ce in integracija v družbeno življenje.

Pravila

Stanovanjska skupina za svoje uresničevanje strokovnih pristopov in vzgojnih načel potrebuje okvir delovanja, ki v osnovi zajema naslednja pravila, ki jih mladostniki ob vstopu v skupino morajo sprejeti:

1) v skupini ni alkohola in drog
2) obvezno hodimo v šolo ali v službo
3) vikende in počitnice praviloma preživljamo doma
4) o vsem se dogovarjamo
5) povrnemo stroške za namerno storjeno škodo
6) dežurstva opravljamo vsak dan
7) aktivno sodelujemo na sestankih
8) držimo se dogovorjenih ur vstajanja in vzpostavitve nočnega miru
9) kajenje je dovoljeno s soglasjem staršev in na samo zato določenem mestu
10) pravice se omejijo, če se ne držimo teh pravil

Nedržanje pravil in dogovorov ima za posledico omejitve ugodnosti. Poleg osnovnih pravil pa obstajajo tudi (nenapisana) pravila konstruktivnega sodelovanja, spoštljive komunikacije in asertivnega izražanja čustev in sprejemanja drugačnosti.

Marko Ocvirk

Marko Ocvirk

vzgojitelj

Marko je član strokovnega tima z najdaljšim vzgojiteljskim stažom v stanovanjski skupini. Poleg psiholoških znanj ga odlikuje velika zavzetost za mednarodna povezovanja in pristno delo z mladimi z manj priložnostmi.

V prostem času hodi na koncerte in vadi jogo.

Peter Steničnik

Peter Steničnik

vzgojitelj

Peter rad prisluhne tako mladim kot tudi vsemu, kar je zeleno in raste iz zemlje. Rad pa tudi sam govori in je pozoren, da je v hiši lepo (pa tudi čisto). Z njim ni nikoli dolgčas.

Peter je aktiven tudi pri zagovorništvu otrok pri Varuhu ČP in pri izobraževanju pedagoških delavcev.

Tomi Martinjak

Tomi Martinjak

vzgojitelj

Tomi je športnik po stasu in po duši ter navdušuje in motivira vse za bolj aktivni življenjski slog. Meni, da se lahko samopodobo izboljša tudi s pomočjo športa in telesne aktivnosti.

Tomi v prostem času trenira triatlon in sodeluje s Plavalno zvezo Slovenije.

Irma Zdovc

Irma Zdovc

vzgojiteljica

Irma se rada druži in pogovarja z mladimi, pri tem pa širi dobro voljo. Uživa na smučkah in na timbildingih še posebej, ko gremo na jadranje ali smučanje. Zase pravi, da je najmlajša članica tima. 😉

Irma obožuje potovanja, zdravo prehrano in svojo Koroško.

Drugi o nas

Delo z mladimi mi predstavlja svojevrsten strokovni in osebni izziv ter ga tekom moje poklicne poti opravljam s potrebno skrbnostjo. Ko na centru za socialno delo izčrpamo svetovalne oblike pomoči mladostniku in družini je namestitev v stanovanjsko skupino ena izmed možnosti. Stanovanjska skupina Črnuška gmajna je stanovanjska skupina, ki jo v prvi vrsti odlikuje tim vzgojiteljev, ki svojo delo opravlja profesionalno in srčno. V vsakem mladostniku prepoznajo potenciale in znajo zgraditi temelje, na katerih lahko mladostnik in družina gradi svojo pot naprej. Njihovo delo temelji na učenju odgovornosti, vzpostavitvi zaupanja in delo na samostojnosti, kar je pogoj za nadaljnjo uspešnost in osebno rast mladih. Njihova posebnost so mladinske izmenjave in športna naravnanost skupine, kar mladim omogoča nove in drugačne izkušnje, ki so več kot dragocene pri njihovem vstopu v odraslost.  V veliko veselje mi je sodelovati z njimi in ponosna sem na vse uspešne zgodbe družin, ki smo jih spisali skupaj.

Simona Mikec,

univ. dipl. pedag., CSD Ljubljana (Enota Ljubljana Vič Rudnik), januar 2018

Vsak mladostnik, ki vstopi v našo (stanovanjsko) skupino, pride z drugačnim razlogom. Včasih so to psihični ali vedenjski; ali pa ker zaradi takšnega ali drugačnega razloga ne mora živeti doma in potrebuje začasni umik. Kuhamo si sami ali v parih, redno čistimo za sabo. Mentorji so tu 24/7, in nam pomagajo ko je potrebno. Predstavljajo nam tudi emocionalno podporo, in so nam na razpolago ko potrebujemo pogovor ali nasvet. Redno organiziramo razne izlete, s pomočjo katerih se ponavadi dodatno zbližamo. Lansko pomlad smo obiskali Radence in takratni maraton, poleti pa gostili mladinsko izmenjavo s finci in portugalci. Vikende in počitnice praviloma preživljamo doma, razen v izjemnih primerih. Sestanke imamo dvakrat na teden, oz. torkove sestanke trenutno nadomešča navadno pol-urni tek. Na sestankih je govor o aktualnih temah, pogovarjamo se kaj bi lahko pri sebi zboljšali. Enkrat na teden imamo skupno večerjo, kuharski pari so naprej določeni. Opravljamo vsakodnevna dežurstva, enkrat tedensko pa generalke.
Maks,

stanovalec Stanovanjske skupine Črnuška gmajna, junij 2018

V stanovanjski skupini Črnuška gmajna sem opravljala dvotedensko obvezno prakso in zame je bilo to lepo doživetje. Najstniki in mentorji so me takoj sprejeli in zato nisem imela nobenih težav tja prihajati, saj sem se počutila kot del skupine. Počutila sem se, da lahko nekaj prispevam k skupini, čeprav niso imeli nobenih posebnih zahtev, kaj moram storiti. Vzdušje v skupini je zelo prijetno in domače, zato sem rada preživljala čas z njimi. Vsak dan je bil malce drugačen od prejšnjega – včasih sem pomagala komu pri učenju ali pa smo šli na sprehod, kuhali/pekli skupaj, ipd.
Na splošno lahko rečem, da sem uživala, se naučila veliko stvari in veselim se, da jih bom ponovno obiskala!

Sara Hočevar,

študentka 3. letnika socialne pedagogike na Pedagoški fakulteti, maj 2018

Sara je v Stanovanjsko skupino Črnuška gmajna vstopila preplašena in tavajoča. V njej pa je v letih, ko je bivala tam, pridobila samozavest in življenjske cilje. Kljub omejitvam, ki jih takšna skupina postavlja in ki so potrebni, da se mladostnik lahko postavi na lastne noge, se je imela lepo. Uživala je – vsaj tako sem razbral iz njenih pripovedovanj – v tedenskih aktivnostih, športnih in drugih, na mednarodnih srečanjih in vsakoletnih stalnicah, kot so bile akcije kvalitetnega druženja tu in tam, smučanje ali tek v Radencih. Nazadnje je preizkusila tudi bivanje v mladinskem stanovanju.
Čeprav so bili vzgojitelji in vzgojiteljica v Črnuški gmajni – kakor do vseh – do Sare (in kdaj tudi do mene) strogi, morda na trenutke neizprosni, so bili hkrati njeni zaupniki in prijatelji. Ta njihova povezava znanja, razuma in srčnosti je Sari omogočila, da je z odliko dokončala srednjo šolo in zelo uspešno opravila maturo ter se vpisala na želeni univerzitetni študij. Predvsem pa, da zna razmišljati in delovati v svojo korist.
Rad sem se udeleževal sestankov in srečanj v Sarinem črnuškem domu. Vedno je bilo toplo in prijazno, seveda s kančkom potrebne distance. Vsaj nekaj dobrohotnic smernic vzgojiteljev in vzgojiteljice stanovanjske skupine sem vzel za svoje.
Sara je zadovoljna in uspešna; najin odnos je lep in korekten. Najbrž bi bilo to nemogoče brez pomoči iz Črnuške gmajne, ki je – tako mislim – vzorec prave poti dela z mladostniki, ki so se znašli v težavah.

Borut Cerkovnik

oče stanovalke, julij 2020

Dostopnost