V Črnuški gmajni so torkovi večeri vedno drugačni od ostalih dni, saj skupaj z enim od vzgojiteljem telovadimo v naši telovadnici (beri garaži).

Torek, 22.1.2019, pa je bil še posebej zanimiv za vse nas. Skupaj s Tomijem in Petrom smo se odpravili v Plezalni center Ljubljana v Štepanjsko naselje. Naš naslednji športni podvig je namreč bil, da bomo plezali in premagovali naše strahove pred višino. V vsaki dogodivščini naj bi bilo nekaj dobrega in nekaj slabega, ampak sama v tej sprva nisem videla nič pozitivnega. Vsi smo se s strahom preobuli in oblekli v plezalno opremo in se nato počasi odpravili v dvorano. Tam nismo bili sami, temveč je bilo še veliko drugih, ki so plezali. Ko smo jih opazovali, je bilo videti zelo preprosto – splezaš gor in se spustiš dol, nič posebnega. Nato pa smo začeli še mi, en pa po en smo plezali gor. Šele, ko smo sami poskusili, smo spoznali, da plezanje ni tako preprosto, saj so nas roke začele rahlo boleli. Splezati do vrha stene, tudi ni bilo lahko, še posebej, če nimaš rad višine in si ne upaš pogledati navzdol.

Ugotovili smo, da je včasih zelo fajn narediti nekaj kljub temu, da se bojiš, saj s tem premagaš strah in doživiš nekaj, kar ne moreš početi vsak dan. Po eni uri naporne ampak zanimive športne aktivnosti, kjer nas je navdušila še posebej Sara s svojim plezanjem, smo odšli proti domu. Roke so nas malo bolele, ampak vseeno se je bilo vredno potruditi in iti do vrha, od koder si se nato spustil na tla. Ne smem pozabiti omeniti tudi Tomija, ki je bdel nad nami in skrbel, da nas je varoval in vedno počasi spustil na tla.

Če te je nečesa strah, pojdi in ga premagaj, saj lahko, da boš čez nekaj časa obžaloval, da nisi niti poskusil.

Napisala: Patricija

Dostopnost