Naše poslanstvo
Stanovanjska skupina Črnuška gmajna je del Strokovnega centra Mladinski dom Jarše in deluje v dobro otrok in mladostnikov in njihovih družin tako, da mladim zagotavlja pogoje za uspešno šolanje in zdrav osebnostni razvoj, družinam pa drugo potrebno strokovno in človeško pomoč v skladu s sodobnimi interdisciplinarnimi spoznanji o človekovi osebnosti in njegovih pravicah ter svoboščinah.
Maksima
Pri svojem delu stavimo na strokovno znanje, izkušnje in “zdrav razum”. Če vse to kdaj odpove v kaki posebni situaciji – in v vzgoji občasno odpovejo vsi scenariji, načrti in lepe misli – in ne vemo, kako naprej, takrat velja, da za otroke, ki nam jih zaupate v vzgojo, poskrbimo tako, kot bi v podobnih primerih poskrbeli za svoje lastne otroke.
Kdo smo?
Stanovanjska skupina Črnuška gmajna je dislocirana enota Mladinskega doma Jarše, ki se nahaja v individualni hiši v soseski Črnuška gmajna.
V stanovanjsko skupino so na podlagi odločbe družinskega sodišča nameščeni fantje in dekleta v starosti od 15 do 18 let, ki zaradi različnih razlogov začasno ne bivajo pri svojih starših oziroma skrbnikih. Običajno se po pomoč v stanovanjske skupine zatečejo po dolgotrajnih sporih v družini, ki so po navadi posledica neprimernih vzgojnih prijemov staršev; v skrajnih primerih govorimo o zanemarjanju, zlorabljanju, pretiranemu razvajanju ipd. Z vključitvijo v stanovanjsko skupino si mladi začasno uredijo bivanjske razmere, dobijo pomoč pri šolanju in urejanju vseh pomembnih življenjskih zadev, obenem pa jim vzgojitelji nudijo tudi preprosto, a pomembno oporo, mentorstvo ali svetovanje.
V stanovanjski skupini mora mladostnik/ca obiskovati kakršen koli izobraževalni program (ali izjemoma opravljati honorarno delo), sprejeti mora hišni red in pravila ter mora biti pripravljen/a reševati svoje težave.
Končni cilj programa je samostojno življenje mladostnika/ce in integracija v družbeno življenje.
Pravila
Stanovanjska skupina za svoje uresničevanje strokovnih pristopov in vzgojnih načel potrebuje okvir delovanja, ki v osnovi zajema naslednja pravila, ki jih mladostniki ob vstopu v skupino morajo sprejeti:
1) v skupini ni alkohola in drog
2) obvezno hodimo v šolo ali v službo
3) vikende in počitnice praviloma preživljamo doma
4) o vsem se dogovarjamo
5) povrnemo stroške za namerno storjeno škodo
6) dežurstva opravljamo vsak dan
7) aktivno sodelujemo na sestankih
8) držimo se dogovorjenih ur vstajanja in vzpostavitve nočnega miru
9) kajenje je dovoljeno s soglasjem staršev in na samo zato določenem mestu
10) pravice se omejijo, če se ne držimo teh pravil
Nedržanje pravil in dogovorov ima za posledico omejitve ugodnosti. Poleg osnovnih pravil pa obstajajo tudi (nenapisana) pravila konstruktivnega sodelovanja, spoštljive komunikacije in asertivnega izražanja čustev in sprejemanja drugačnosti.
Marko Ocvirk
vzgojitelj
Marko je član strokovnega tima z najdaljšim vzgojiteljskim stažom v stanovanjski skupini. Poleg psiholoških znanj ga odlikuje velika zavzetost za mednarodna povezovanja in pristno delo z mladimi z manj priložnostmi.
V prostem času hodi na koncerte in vadi jogo.
Peter Steničnik
vzgojitelj
Peter rad prisluhne tako mladim kot tudi vsemu, kar je zeleno in raste iz zemlje. Rad pa tudi sam govori in je pozoren, da je v hiši lepo (pa tudi čisto). Z njim ni nikoli dolgčas.
Peter je aktiven tudi pri zagovorništvu otrok pri Varuhu ČP in pri izobraževanju pedagoških delavcev.
Mateja Vilfan
vzgojiteljica
Mateja pravi, da bo z mladimi do penzije. Uživa v družbeno političnih pogovorih in z mladimi preizkuša razne kreativne tehnike. Rada razvija nove pristope dela, se veliko izobražuje ter predava na temo samopoškodbenega vedenja ter rizičnih vedenj mladih. V skupini skrbi za razvajanje brbončic s sladicami in palačinkami.
Stalnica njenega prostega časa so koncerti, fitnes, risanje ter pisanje poezije. Poletja najraje preživi v gorah, pozimi pa plete kape in šale.
Irma Zdovc
vzgojiteljica
Irma se rada druži in pogovarja z mladimi, pri tem pa širi dobro voljo. Uživa na smučkah in na timbildingih še posebej, ko gremo na jadranje ali smučanje. Zase pravi, da je najmlajša članica tima. 😉
Irma obožuje potovanja, zdravo prehrano in svojo Koroško.
Drugi o nas
Delo z mladimi mi predstavlja svojevrsten strokovni in osebni izziv ter ga tekom moje poklicne poti opravljam s potrebno skrbnostjo. Ko na centru za socialno delo izčrpamo svetovalne oblike pomoči mladostniku in družini je namestitev v stanovanjsko skupino ena izmed možnosti. Stanovanjska skupina Črnuška gmajna je stanovanjska skupina, ki jo v prvi vrsti odlikuje tim vzgojiteljev, ki svojo delo opravlja profesionalno in srčno. V vsakem mladostniku prepoznajo potenciale in znajo zgraditi temelje, na katerih lahko mladostnik in družina gradi svojo pot naprej. Njihovo delo temelji na učenju odgovornosti, vzpostavitvi zaupanja in delo na samostojnosti, kar je pogoj za nadaljnjo uspešnost in osebno rast mladih. Njihova posebnost so mladinske izmenjave in športna naravnanost skupine, kar mladim omogoča nove in drugačne izkušnje, ki so več kot dragocene pri njihovem vstopu v odraslost. V veliko veselje mi je sodelovati z njimi in ponosna sem na vse uspešne zgodbe družin, ki smo jih spisali skupaj.
V stanovanjski skupini Črnuška gmajna sem opravljala dvotedensko obvezno prakso in zame je bilo to lepo doživetje. Najstniki in mentorji so me takoj sprejeli in zato nisem imela nobenih težav tja prihajati, saj sem se počutila kot del skupine. Počutila sem se, da lahko nekaj prispevam k skupini, čeprav niso imeli nobenih posebnih zahtev, kaj moram storiti. Vzdušje v skupini je zelo prijetno in domače, zato sem rada preživljala čas z njimi. Vsak dan je bil malce drugačen od prejšnjega – včasih sem pomagala komu pri učenju ali pa smo šli na sprehod, kuhali/pekli skupaj, ipd.
Na splošno lahko rečem, da sem uživala, se naučila veliko stvari in veselim se, da jih bom ponovno obiskala!
Sara je v Stanovanjsko skupino Črnuška gmajna vstopila preplašena in tavajoča. V njej pa je v letih, ko je bivala tam, pridobila samozavest in življenjske cilje. Kljub omejitvam, ki jih takšna skupina postavlja in ki so potrebni, da se mladostnik lahko postavi na lastne noge, se je imela lepo. Uživala je – vsaj tako sem razbral iz njenih pripovedovanj – v tedenskih aktivnostih, športnih in drugih, na mednarodnih srečanjih in vsakoletnih stalnicah, kot so bile akcije kvalitetnega druženja tu in tam, smučanje ali tek v Radencih. Nazadnje je preizkusila tudi bivanje v mladinskem stanovanju.
Čeprav so bili vzgojitelji in vzgojiteljica v Črnuški gmajni – kakor do vseh – do Sare (in kdaj tudi do mene) strogi, morda na trenutke neizprosni, so bili hkrati njeni zaupniki in prijatelji. Ta njihova povezava znanja, razuma in srčnosti je Sari omogočila, da je z odliko dokončala srednjo šolo in zelo uspešno opravila maturo ter se vpisala na želeni univerzitetni študij. Predvsem pa, da zna razmišljati in delovati v svojo korist.
Rad sem se udeleževal sestankov in srečanj v Sarinem črnuškem domu. Vedno je bilo toplo in prijazno, seveda s kančkom potrebne distance. Vsaj nekaj dobrohotnic smernic vzgojiteljev in vzgojiteljice stanovanjske skupine sem vzel za svoje.
Sara je zadovoljna in uspešna; najin odnos je lep in korekten. Najbrž bi bilo to nemogoče brez pomoči iz Črnuške gmajne, ki je – tako mislim – vzorec prave poti dela z mladostniki, ki so se znašli v težavah.