Julija 2019 smo v stanovanjski skupini končno dočakali našo novo mladinsko izmenjavo na Azorskih otokih! Sliši se eksotično, v resnici pa je imela za nas velik pomen, saj smo na to mnogi gledali kot na zaključek našega leta in hkrati tudi vrhunec. Kot rezultat našega celoletnega dela, časa in truda. Kljub pričakovanju pa smo bili, milo rečeno, vznemirjeni tisti večer, ko smo prišli nazaj iz počitnic v Črnuče, čakajoč na našo največjo letno avanturo.
Kot rečeno, smo se dan pred odhodom na Portugalsko vsi vrnili v skupino, se objemali, pozdravljali in razpravljali o naših dogodivščinah v prvi polovici počitnic. Začetnemu druženju je sledil organizacijski sestanek in navodila za potovanje naslednji dan.
Zgodaj zjutraj smo s kombijem odšli iz Ljubljane in sledila je dolga vožnja do Dunaja, od koder smo z letalom leteli do Lizbone.
To je bila za nekatere prva izkušnja z letalom, za druge ne, vsekakor pa je pot popestrila »turbulenca«, kot ji pravi Tomi. Mislim, da nisem bil edini, ki je že razmišljal o povratni poti z avtobusom… Ko smo prispeli v Lizbono, smo se s podzemnim vlakom odpeljali do centra in se malce sprehodili po ulicah. Celo na »kosilo« smo odšli v McDonald’s, kar je prava redkost. Nato pa smo se vrnili na letališče in sledil je let do glavnega mesta Azorskih otokov, Ponta Delgada. Prispeli smo pozno ponoči oz. zgodaj zjutraj, zelo utrujeni in povoženi, vendar s pozitivnimi pričakovanji na naslednji dan.
Začetek
Naš prvi dan se je, kot bi se moral vsak, začel z zajtrkom. Po našem prvem obroku pa se je že začel program. Kot na vsaki izmenjavi je bil tudi tu prvi dan namenjen predvsem opazovanju, adaptaciji in »procesiranju« vsega: nastanitve, hrane, ljudi, programa, države… Seveda pa je bila prisotna tudi ogromna sramežljivost, saj se večina od nas ni poznala z drugimi. Posebej naša skupina je znana po bolj »konzervativnem« pristopu…
Program
Vpogled v program smo dobili že kar nekaj časa pred izmenjavo in smo se nanj pripravili že tekom šolskega leta. Program se nam je zdel odličen že na papirju in tak je tudi bil, ko smo ga izkusili na svoji koži. Raznolike igre, aktivnosti in doživetja so bili en za drugim. Pa preletimo čez nekatera, ki so nam najbolj ostala v spominu:
- Ice breakers: Igre namenjene razbijanju »leda« oz. nerodne tišine, ki sprva nastane ob prvem stiku s tujci. Tokrat smo imeli zelo iznajdljive igre, ki si jih bomo brez dvoma zapomnili.
- Golf: Ena izmed (če ne najbolj) posebna in hkrati odmevna izkušnja, ki smo jo imeli večina prvič priložnost izkusiti. Igro, znano po tem, da jo igrajo samo najpremožnejši, smo lahko iz prve roke izkusili pod vodstvom profesionalnega igralca. Večina nas seveda ni bilo kaj prida dobrih, vendar je bila kljub temu zabavna aktivnost in predvsem bogata izkušnja, za katero smo bili zelo hvaležni.
- Plavanje: Zdaj pa se vprašajmo, kdo gre na tako lepe in znane otoke, in ne gre plavat? Večina od nas definitivno ne. Kot pričakovano, smo se vse razen enega dneva kopali v naravnih bazenih in na plaži. Bilo je super in vsi smo neizmerno uživali. Izkusili smo tudi »srednje velike valove«, ki so nekatere izmed nas naplavili na obalo, nekaterim pa razkazali morsko dno od blizu. Pesek nima dobrega okusa. Nekateri pa so dobili tudi zanimivo izkušnjo z meduzami in njihovem načinu pozdravljanja…
- Ogledovanje narave: Otoke, ki je National Geographic par let nazaj razglasil za najlepši kraj na zemlji, smo si tudi kar nekaj dni ogledovali. Resnično se nam je zdelo skorajda čudežen kraj, prav tak, kot bi ga pričakovali na kakšni sliki v revijah. Nekatere znamenitosti pa si žal nismo mogli ogledati, saj nam vreme tisti dan ni bilo naklonjeno. Smo si jih pa večino.
Program je bil zelo pester in poln aktivnosti, hkrati pa ni bilo pomanjkanja po prostem času in zabavi. Preveč je bilo iger, ogledov, izkušenj, da bi z vami delili vse. Odkrito povedano, pa je bilo toliko vsega, da tudi če bi vam hoteli, se po vsej verjetnosti česa ne bi spomnili, s tem, pa bi delali tako vam, kot njim pa tudi nam grozno krivico.
Hrana
Najpomembnejši del vsake izmenjave je očitno hrana. Če si predstavljate kvaliteto izmenjave kot tehtnico, je hrana utež težka kot slon. In pol. Hec na stran, hrana je bila odlična. Presenetljivo malo morske hrane, vendar pa zelo zanimive in okusne jedi. Kljub temu, da se boste mogoče smejali, vendar hrana resnično daje izjemen vpogled v kulturo neke države in načina življenja ljudi. Imeli smo tudi priložnost okusiti domače jedi, saj so za eno večerjo poskrbeli starši od portugalske ekipe. Tisti večer je bila večerja najboljša. 
Medkulturni večeri
Eden resnično najpomembnejših delov izmenjave pa so »državni« večeri. To so predstavitve države, ki smo jih pripravljali tedne vnaprej za to izmenjavo. Vsaka država je imela en tak večer (Portugalska, Finska, Slovenija in Slovaška). Večer je sestavljen iz predstavitve države, videa, ki se je nanašal na temo izmenjave (več o tem kasneje) in pa predstavitev narodnih jedi oz. prigrizkov, ki izvirajo iz države nastopajočih. Letos smo se resnično dobro pripravili in lahko s ponosom omenimo, da smo imeli enega od če ne najboljši večer na vseh izmenjavah, pri katerih so sodelovali. Odlično so se odrezale tudi druge države in kot vedno, smo se ogromno naučili o kulturi vsake nastopajoče države.
Tema izmenjave
Naslov izmenjave je bil »going greener« oz. postanimo BOLJ zeleni. Dejstvo je, da zaenkrat ne kaže prav dobro čistost našega planeta. Tega se mi zavedamo skot skupina in kot narod. Prav zato se nam je zdela ta tema izredno zanimiva, predvsem pa pomembna. Veliko aktivnosti skozi program je bilo namenjenih prav temu. Odkrivanju razlogov, iskanju rešitev in na splošno izobraževanju o tem problemu. Tako smo si vsi poglobili znanje, slišali veliko idej za izboljšanje tega problema in jih nekaj tudi delili z drugimi. Zadnji dan smo, kot zmeraj, naredili javno akcijo, s katero smo upali, da bomo dvignili ozaveščenost o resnosti te težave. Vsak je na list papirja napisal sporočilo, ki ga bo nosil na hrbtu in predstavil ljudem, in skupaj z vsemi igral variacijo igre črni mož… »Kdo se boji globalnega segrevanja!?«…..Bili smo dokaj uspešni, naša skupinska slika iz tega dneva in zgodba izmenjava pa je prišla tudi v lokalni časopis, na kar smo zelo ponosni.
Ljudje
Dinamična komponenta vsake izmenjavo so vedno ljudje. Zaradi ljudi je vse to mogoče in zanimivo. Nekateri so prijatelji, nekateri več. Nekateri pa se tudi ne razumejo ali pa niti ne komunicirajo. Tako je bilo tudi pri nas. Vsi smo imeli veliko stikov z drugimi, saj je bil velik delež iger narejen za skupine, te pa so vedno bile mešane. Seveda ni nujno, da se vsi med sabo razumejo in se tudi nismo, vendar konec dneva, kot bi rekel Marko, smo tam prvotno zato, da se učimo. Zabava je posledica. Zato je bila naša prioriteta spoštljivost in komuniciranje z drugimi. Večina pa nas je dobila par novih prijateljev, s katerimi si tudi delimo izredne lepe spomine. Spomine, ki si jih bomo zapomnili. 
Zaključek
Vse lepe stvari morajo imeti konec, drugače ne bi bile lepe. Tako se je končala tudi naša izmenjava. Ogromno stvari se nisem dotaknil, nekatere bi se morda moral, nekaterih pa tudi ne. Vendar vselej upam, da ste dobili lahko vsaj majhen vpogled v avanturo, ki nas je vse zaznamovala na najboljši način možen. Znanje, izkušnje in spomine, ki smo jih dobili, so vredni veliko več od zlata. Iz dna srca smo hvaležni, da smo dobili priložnost sodelovati na takšni dogodivščini, predvsem pa tudi pomagati, če tudi malo vendar vseeno reševati ogromen problem, ki nam je vsem skupen. Eden od razlogov, zakaj se pravzaprav te stvari organizirajo izvira iz reka: »Prihodnost je v mladih.«. Če je vsaj kanček resnice v tem, lahko mirno rečem, da je iz naše izkušnje prihodnost svetla.
Nedavni komentarji