V petek, 17. 5. 2019 se je v naši skupini spet po dolgem času čutilo drugačno vzdušje. Po pouku smo tekali po hiši gor in dol in pakirali vse potrebno za pot v Radence. Vse se je umirilo šele, ko smo se odpeljali na pot in v kombiju zaspali. A kmalu smo se morali ustaviti, saj se je Markov avto pokvaril in se je moral vrniti nazaj domov. Naša pot pa se je nadaljevala naprej vse do hotela Radin, kjer smo dobili najboljše udobne hotelske sobe. Po namestitvi smo odšli na malico, da bi lažje zdržali do večerje, do takrat pa smo bili prosti in se razgledali po okolici ali pa bili v sobah. Med tem časom se nam je spet pridružil Marko, saj nas ni mogel pustiti na cedilu in se ne udeležiti maratona. Čas večerje je bil hitro in kot bi se nam odprla vrata od nebes, saj je bila jedilnica polna hrane. Po večerji pa je seveda sledilo spanje, saj smo morali biti spočiti in polni moči za tek. Oblekli smo športna oblačila in športne čevlje, ki nam jih je prinesel Božiček. Tomi in Aleks sta odšla prva, saj sta imela pred sabo dolgih 21 km vse do Avstrije in nazaj. Lan, Marko, Peter in Irma so odšli na krajšo razdaljo – 10 km. Za njimi pa smo odšli še Jai, Nika, Sara in jaz na 5 km. Naše dolžine so bile različne, vendar se je vsak posebej trudil po svojih najboljših močeh in po dolgem trudu prišel do cilja, kjer smo se počakali in za spomin naredili sliko. Po teku in krajšem počitku je sledilo kopanje, kjer smo imeli vodno jogo in družabno igro, kako dobro nas poznajo vzgojitelji. Vse lepo pa se enkrat konča in ko so se ugasnile luči (zmanjkalo je elektrike), da smo komaj prišli do svojih sob, so nekateri šli spat drugi pa na koncert Alje. Ker je deževalo, so vzgojitelji ostali v sobah in poslušali koncert iz balkona. Zjutraj pa smo spakirali stvari in še zadnjič odšli na bazen. Na poti domov smo se še ustavili za kosilo in po njem se je naš maratonski vikend končal.
V sklopu projekta Strokovnega centra (https://www.strokovnicenter.si/) smo na 39. Maratonu Radenci doživeli finale našega letošnjega treninga. Naše skupno doživetje je takole opisala Patricija:
