PROSTOVOLJSKA IZKUŠNJA V BELGIJI

Naša A. je v sklopu Evropske solidarnostne enote bila 3 tedne prostovoljka v partnerski organizaciji De Wissel v Leuvenu v Belgiji. Objavljamo njen zapis – refleksijo o njeni življenjski izkušnji.

Potovanje se je začelo 4. julija 2022, ko sem prvič sama letela z letalom. Let je potekal iz letališča Brnik do Zaventem v Bruslju. Nadaljevala sem pot z vlakom do železniške postaje Wezemaal, kjer so me pobrali in peljali do Centra Molenmoesa, kjer sem prvič v življenju postala prostovoljka.

Kamp je bil namenjen udeležencem nad 18 let. V roku parih dneh se je počasi nabralo vseh sedem drugim prostovoljcev, vsak iz druge države. Skupaj, poleg mentorice in pet dolgoročnih prostovoljcev smo preživeli skoraj tri tedne. Ves čas smo spali v šotorih (čeprav so se nekateri ponoči tihotapili spat v hišo). Vsak dan se je začel z razdelitvijo nalog in z nekaj »energizerjev«. Prvi teden je bil povezovalni. Namenjen je bil spoznavanju okolice, drug drugega in načinu dela v skupini ljudi. Igrali smo spoznavne igre in naše skupinsko delo preizkusili na poligonu.

Naše vlog so bile razdeljene: nekateri so kuhali, drugi urejali vrt ali pa gradili most za lažji dostop do šotorov. Vmes pa smo zbirali ideje za kamp aktivnosti za lokalne otroke, ki smo jih v drugem tednu tudi izpeljali. Ob koncu dneva smo se zbrali za evalvacijo, kjer smo izrazili, kaj nam je bilo dobro in kaj slabo, kako bi lahko bilo boljše.

Prišel je prvi vikend, ko smo bili prosti in smo se skupaj s prostovoljci odpravili na potep po mestu Leuven. Slučajno je bil takrat ravno glasbeni festival, na katerem smo ostali pozno noč. Ostali čas je potekalo druženje ob bližnjem jezeru ali pa samo na kavču v kampu.

V drugem tednu se je začel pravi preizkus – kako zaposliti med 6 do 13 letne otroke, katerih jezika ne razumeš? Vsi so namreč govorili belgijsko, mi pa angleško. Na koncu ta del niti ni bil najtežji, če pomislim na vso energijo, ki so jo imeli. Med delavnicami so bili peka, šport, risanje, plezanje, interaktiven sprehod po gozdu …

Kdor ni sodeloval pri delavnicah, je pa pomagal pri drugih opravilih, saj tam dela ni nikoli zmanjkalo. Ob koncu tedna smo bili vsi že pošteno utrujeni, je bila pa zanimiva izkušnja.

Zadnjih nekaj dni sem lahko izkoristila za potovanje. Na koncu smo le še pospravljali in počasi sem se že vrnila domov. Od projekta sem se naučila o sebi veliko več, kot sem pričakovala, spoznala nove kulture, jedla dobro hrano in vzpostavila povezave z ljudmi, ki jih drugače nikoli ne bi spoznala.