STROKOVNA EKSKURZIJA MDJ NA ISLANDIJO

S podporo sredstev iz projekta Erasmus+ se je 21 delavcev Mladinskega doma Jarše odločilo za študijski obisk Islandije – Dežele ognja in ledu.

Namen študijskega obiska je bil izobraževanje delavcev MD Jarše z obiski vladnih in nevladnih organizacij na Islandiji s področja dela z mladimi iz ranljivih skupin. Obiskali smo različne organizacije, imeli oglede in predstavitve programov in storitev ter izmenjavali strokovna mnenja in izkušnje (primeri dobrih praks) z gostitelji. Obvezna sta bila 100-odstotna udeležba na ogledih institucij in zaključna evalvacija. Od udeležencev se je pričakovalo aktivno sodelovanje tekom celotnega študijskega obiska. Seveda smo našli čas tudi za uživanje in ogled nekaterih čudovitih naravnih znamenitosti.

TERMIN: 29. 10. – 3. 11. 2023

Dan 1 (30. 10. 2023)

1. URAD VARUHA OTROKOVIH PRAVIC

Čas obiska: 10:00–12:00

Vloga varuha otrokovih pravic je varovanje in spodbujanje interesov otrok ter skrb za pravice in potrebe vseh otrok na Islandiji, mlajših od osemnajst let. Cilj njihovega dela je izboljšati položaj otrok in mladostnikov in zagotoviti, da se njihove pravice upoštevajo v vseh vidikih družbe. Na uradu varuha otrokovih pravic nimajo pooblastil za formalno reševanje primerov, strankam nudijo zgolj potrebne informacije za nadaljnje ukrepanje. V pisarni varuhinje je šest zaposlenih z različnimi izobrazbami (trije odvetniki, dva pedagoga in en filozof). Varuh_inja otrokovih pravic ima petletni mandat in je ponovno lahko izvoljen_a le enkrat. Urad varuha otrokovih pravic je bil ustanovljen leta 1994.

Projekti/programi, ki jih ponujajo:

• Zaščita individualnih pravic otrok (pilotni projekt): Ljudje pokličejo v pisarno urada varuha otrokovih pravic in prosijo za pomoč oziroma za nadaljnje usmeritve. Naloga varuha je posameznike zgolj informirati o pravicah in možnostih obravnave, ne pa sodelovati v pravnih postopkih.
• Zbiranje podatkov o “čakalnih vrstah”, ki zadevajo obravnavo otrok: Njihova naloga je ugotoviti, na katerih področjih država potrebuje še več sredstev ali izboljšav. Ko imajo rezultate, objavijo poročila, javno razpravljajo o težavah in informacije predstavijo vladi.
• Svetovalni odbor mladih: Namenjen je najstnikom med dvanajstim in sedemnajstim letom. Srečanja potekajo enkrat na mesec med šolskim letom. Skupina sodeluje v otroškem parlamentu in zastopa urad varuha otrokovih pravic v zunanjih projektih.
• Forum otrok 2023: Forum otrok poteka vsake dve leti. V njem sodeluje okoli 150 otrok, starih med enajst in petnajst let, ki so naključno izbrani iz nacionalnega registra prebivalcev. Otroci se pridružijo forumu in sodelujejo v okroglih mizah (dvajset miz). Razdeljeni so v skupine, ki štejejo od pet do šest otrok; skupaj z moderatorjem razpravljajo o različnih temah. Teme letošnjega foruma so: participacija, okolje, izobraževanje in zdravje. Na koncu vsakega dne se predstavnik parlamenta ter občine pridruži skupini in prisluhne ugotovitvam. Rezultate foruma otrok po koncu predstavijo predstavnikom vlade in objavijo publikacijo o njihovih ugotovitvah. Poudarjajo, da je to eden njihovih največjih projektov, nanj so zelo ponosni.
• Svet otrok za trajnostne razvojne cilje: Sodeluje dvanajst otrok, starih med trinajst in osemnajst let. Prizadevajo si za doseganje trajnostnih razvojnih ciljev.

Pogovor/vprašanja:

• Kakšno je splošno mnenje družbe o varuhu otrokovih pravic?

Ljudje se zavedajo, kako pomembno je, da se v družbi sliši glas in mnenje otrok. Na začetku našega delovanje mnenje ni bilo opazno oziroma na trenutke niti ni bilo dobro, a se je čez čas izboljšalo.

• Kaj zaznavate, da so najpogostejša kršenja otrokovih pravic?

Otroci s posebnimi potrebami pogosto nimajo dovolj podpore ali ustreznih pravic do izobrazbe, še posebej po zaključeni osnovni šoli (tj. po 16. letu). Otroci z vedenjskimi težavami so dolžni obiskovati šolo do šestnajstega leta, vendar jih zaradi njihovih specifičnih težav mnogi šolski programi nočejo sprejeti.

• Kako je vplivala pandemija COVID-19 na duševno zdravje otrok na Islandiji?

Islandija se spopada s hudimi težavami; socialno in šolsko življenje otrok/mladostnikov je bilo prizadeto. Opažamo, da so še posebej fantje v tem obdobju po pandemiji bolj osamljeni in več časa preživijo pred računalnikom. Prav tako je naraslo število otrok z diagnozo ADHD.

Na koncu predstavitve smo predavateljico povprašali tudi o aktualnemu protestu žensk zaradi slabšega položaja v družbi in kršenja pravic v zvezi s spolom. 24. oktobra so islandske ženske protestirale predvsem zaradi razlik v plačah med spoloma. Tak protest se tradicionalno izvaja vsako leto kot opomin družbi, da so razlike med spoloma še vedno aktualne in da so na tem področju potrebne spremembe. Običajno protest poteka zgolj v popoldanskem času, vendar je bil letos organiziran obsežnejši, celodnevni protest, ki se ga je udeležilo več kot 100 000 žensk (moški so ta dan delali).

2. TORPIĐ – MLADINSKI CENTER

Čas obiska: 13:30–16:00

Torpiđ je mladinski center, v katerem spodbujajo koristno izkoriščanje prostega časa pri otrocih in mladostnikih. Spodbujajo učenje razvijanja novih veščin kot oblik preživljanja prostega časa s ciljem imeti bolj zdrav način življenja. Ime “Torpiđ” pomeni “vas”, torej njihov moto temelji na tem, da je za vzgojo otroka potrebna cela vas. Odprti so pet dni na teden, od 8:30 do 16:00. Po tem delavniku imajo še popoldanske dejavnosti, ki so za otroke in mladostnike brezplačne. V centru je zaposlenih petintrideset oseb. Mladinski center so odprli leta 1980. Prvotno so se osredotočili na otroke (13–15 let), ki so popoldneve večinoma preživljali na ulicah in imeli težave z alkoholom in zahajanjem v slabo družbo. Od leta 2020 širijo svoje programe in se vedno bolj osredotočajo tudi na mlajše otroke (od 3. razreda naprej). Njihov glavni cilj je, da se vsi počutijo vključene v skupnost. Financirajo jih lokalne oblasti. Vsi programi, ki se začnejo po 16. uri, so za udeležence brezplačni.

Programi/projekti, ki jih ponujajo:

• Kids valley (8–9 let): popoldansko varstvo otrok po pouku. V program je vključenih okoli 78 otrok.
• Dnevni program (10–18 let): popoldanski program za otroke, ki potrebujejo posebno podporo (otroci s posebnimi potrebami). V program je vključenih okoli 15 otrok.
• Popoldanske aktivnosti (10–12 let): program spodbujanja kvalitetnega preživljanja prostega časa. V program je vključenih okoli 80 otrok.
• Arnardualur (13–15 let): Njihov največji program, ki vključuje 183 otrok. Najstniki se srečujejo 1–3 krat na teden od 19. do 22. ure.
• Huita husid (16+ let): Srečanja za mladostnike, kjer spodbujajo sodelovanje, spoštovanje, učenje in razvoj socialnih veščin.
• Mladinski svet: Mesečna srečanja za 7–9 otrok. Njihov glavni poudarek je razvijati demokratične veščine pri posamezniku. Enkrat na leto se udeležijo mestnega sveta. Pomembno je, da se udeležijo, da se njihovi glasovi slišijo.

Vprašanja, razprava:

• S katerimi organizacijami redno sodelujete?

Sodelujemo z lokalnimi šolami (v Akranesu imamo dve osnovni šoli, eno srednjo šolo in štiri vrtce), s starši otrok, policijo.

• Ali imate prostovoljce, ki sodelujejo v programih?

Ne, nimamo prostovoljcev. V Islandiji na splošno ni veliko prostovoljnega dela.

• Kakšna je izobrazba vaših zaposlenih?

Naši zaposleni imajo različne izobrazbene profile (vzgojitelji otrok, filmski ustvarjalci itd.). Za delo v našem centru ni potrebna posebna izobrazba. Opazili smo, da je dobro imeti zaposlenih ljudi z različnimi znanji, saj lahko tako otrokom ponudimo več različnih aktivnosti.

• Kaj storite, če otrok noče sodelovati v programu?

To, da otroci nočejo sodelovati, ni običajno. Če se to zgodi, jim pokažemo, da nam je mar zanje. Predavatelj pove svojo izkušnjo, kako je v lanskem šolskem letu učenca vsak dan po šoli pričakal in ga povabil, naj pride z njim, čeprav je učenec to povabilo redno odklanjal. Do napredka so prišli v tem šolskem letu, ko ta isti učenec redno obiskuje program.

• Katere pravila veljajo za otroke, ki obiskujejo mladinski center?

Prepovedano je kajenje, pitje alkohola, pitje energijskih pijač, izvajanje nasilja in sovražni govor.

• S kakšnimi izzivi se srečujete?

Nimamo dovolj osebja, da bi pokrili izmene.

• Katere prostočasne dejavnosti ponujate?

Redno imamo različna tekmovanja, športne dni, kvize, večerjo s pico, karaoke itd.

Ogledali smo si tudi njihove prostore. Imajo sobo in skupni prostor, kjer izvajajo dejavnosti za otroke s posebnimi potrebami (dnevni program). Na hodniku, ta sicer tudi povezuje skupni prostor, ki je namenjen predvsem otrokom s posebnimi potrebami, pa so razporejene različne učilnice. Učilnice so vse prilagojene tako, da jih otroci lahko uporabljajo brez nadzora odrasle osebe. V času našega obiska so bila vrata odprta in dostopna vsem uporabnikom. Imajo učilnico za ustvarjanje, temno medijsko sobo, sobo z lego kockami, večjo konferenčno dvorano, jedilnico in telovadnico.

Dan 3 (1. 11. 2023)

1. FJOLSMIDJAN (PRODUKCIJSKA ŠOLA)

Čas obiska: 10:00–13:00

Fjöldmiðjan je neprofitna organizacija, ki izvaja programe za poklicno usposabljanje in izobraževanje mladostnikov. Ustanovljena je bila leta 2001. Ideja za nastanek je izhajala iz potrebe zagotoviti prostor mladostnikom, ki so opustili redno šolanje.

Program produkcijske šole je namenjen mladostnikom, starim od šestnajst do štiriindvajset let (če so otroci s posebnimi potrebami, do petindvajsetega leta). Mladostniki se v program vključijo ali prek centra za socialno delo ali prek zavoda za zaposlovanje (nezaposleni). Vsak mladostnik, ki je vključen v program, prejme plačilo oziroma podporo za delo z namenom, da se prepreči opuščanje šolanja. Danes je v produkcijsko šolo vključenih okoli sto mladostnikov. Njihov cilj je te mladostnike pripraviti, da se vrnejo v šolo ali pa pridobijo kompetence, ki jih potrebujejo za zaposlitev. Mladostniki so v program vključeni približno od dveh do treh let oz. kolikor dolgo potrebujejo podporo. Trenutno imajo vključenih približno 70 % fantov in 30 % deklet, opažajo pa, da se povečuje število tujih mladostnikov. Značilnosti mladostnikov, ki obiskujejo program, so: neaktivnost, spopadanje z anksioznostjo, žrtve nasilja, uporabniki drog, občutek izključenosti iz družbe ipd.

Produkcijska šola ima pet delovnih oddelkov (kuhinja, avtomehanična delavnica, lesna delavnica, ročna dela ter računalniška delavnica) ter izobraževalni oddelek. Zaposleni imajo različna izobrazbena ozadja, kot so tesar, avtomehanik, učitelj, kuhar ipd. Ti zaposleni so mentorji in podpirajo delo mladostnikov v prej navedenih delovnih oddelkih. Svetovalna služba za vsakega mladostnika sestavi individualiziran načrt dela. Poudarjajo pomembnost interakcij med šolskim svetovalcem mladostnika, mentorji v produkcijski šoli, staršem in vodstvom na produkcijski šoli. Vsak mladostnik ima svoj individualni načrt napredka in redne individualne pogovore o tem, kako jim produkcijska šola lahko pomaga razviti tisto, kar vsak posameznik potrebuje. Imajo spletni sistem imenovan Memaxis, kjer ustvarijo račun, »profil«, za vsakega udeleženca. Zaposleni v produkcijski šoli redno vnašajo informacije o mladostnikih. Poleg zaposlenih pa svoj del vnesejo tudi mladostniki: informacije o svojem počutju, ciljih, dosežkih … Svoje počutje in dosežke reflektirajo vsaka dva ali tri mesece. Njihov program temelji na mešanici pridobivanja delovnih izkušenj, podpore pri študiju, telesni vadbi (fizičnem in duševnem zdravju) in zabavi. Poudarjajo, da otroci večino stvari počnejo sami, mentorji so tam le, da jim pokažejo, da jim je mar.

Njihovi prostori vključujejo:

• Kuhinjo: kuhar in mladostniki, ki mu pomagajo pri pripravi hrane za goste (50–150 na dan). Ponujajo zajtrk in kosilo med tednom ter brunch ob petkih.
• Lesno delavnico: izdelujejo izdelke, označujejo stvari in proizvajajo žare za pokojnike.
• Avtomehanično delavnico: čiščenje avtomobilov in manjša popravila.
• Prostor za ročna dela: glavni projekt, ki ga izvajajo kot ekipa, so naročila večjih podjetij (označevanje škatel, lepljenje desk itd.). Ko ni večjih projektov na urniku, vsak posameznik dela na svojem projektu; učitelj umetnosti je tam samo, da podpira njihovo ustvarjalnost in poskrbi, da imajo potrebne materiale. Svoje projekte prodajajo na božičnih sejmih in dobrodelnih dogodkih.
• Rastlinjak: za gojenje rastlin in zelenjave za njihovo kuhinjo.
• Telovadnico/fitnes: mladostniki in zaposleni lahko uporabljajo prostor v prostem času.
• Računalniško sobo: obnavljajo računalnike in odstranjujejo nefunkcionalne dele računalnikov.
• Šolo: ponujajo pouk iz matematike in islandščine.

2. BRUARSKOLI (ŠOLA ZA OTROKE S ČUSTVENO-VEDENJSKIMI TEŽAVAMI)

Čas obiska: 14:00–16:00

Bruarskoli je začasna osnovna šola, ki ponuja kratkoročni program, katerega namen je okrepiti in podpreti učence za nadaljnje izobraževanje. Učenci program obiskujejo približno od petnajst do osemnajst mesecev. Delujejo kot premostitvena šola, saj se učenci po koncu določenega obdobja vrnejo v svojo primarno šolo (redno osnovno šolo). V Bruarskoli so vpisani učenci, ki imajo motnje ADHD, učenci z opozicionalnim vedenjem, avtizmom, motnjo v navezanosti, s socialnimi/vedenjskimi težavami, učenci z zlorabo substanc ali učenci, ki so zakrivili kazniva dejanja. Otroci, ki obiskujejo šolo, so stari od osem do petnajst let. Na šoli so zaposleni psihologi, učitelji, socialni pedagogi in pomočniki učiteljev.

V šoli je poudarjeno poučevanje matematike, islandščine, angleščina ter branje. Vsi drugi predmeti so zajeti v raznih tematskih projektih. V ospredje postavljajo učenje socialnih veščin, komunikacije in obvladovanja vedenja. Eden od programov, ki ga uporabljajo, je Agressive replacement therapy (ART).

Za vsakega otroka svetovalna služba pripravi individualni načrt z individualnimi cilji, največkrat je cilj izboljšanje vedenja. Ko učenci dosežejo cilje ter izboljšajo svoje vedenje, se vrnejo v svojo prvotno šolo. Mobilni učitelji načrtujejo postopno vrnitev v primarno šolo in ponujajo pomoč ter podporo otroku in učiteljem na tej šoli. Mobilni učitelji običajno spremljajo otroka še nekaj mesecev. Glavna težava, s katero se soočajo ob vračanju učencev v prvotno šolo, je, kako spremeniti odnos učiteljev to teh učencev.

Vprašanja / razprava:

• Ali se otroci počutijo kaznovane, ko jih premestijo v vašo šolo?

Da, včasih se tako počutijo. Toda po nekaj časa se počutijo bolje in spoznajo, da so tu ljubljeni in cenjeni.

• Kakšen učni načrt uporabljate in kako se otroci spopadajo s predmeti, ko se vrnejo v svojo primarno šolo?

Na šoli uporabljamo prilagojen učni načrt. Ko se otroci vrnejo v primarno šolo, njihovemu učitelju predamo poročilo o učenčevem znanju in na kaj smo se osredotočili pri poučevanju posameznega predmeta.

• Kakšen je vaš sistem nagrajevanja?

Vsak otrok ima individualni načrt, kar pomeni, da ima različne cilje za dosego (mirno sedenje za mizo, pravočasno zaključevanje dela itd.). Ko doseže svoj cilj, prejme zvezdo. Ko zbere določeno število zvezd, si zasluži nagrado (igranje z lego kockami, prosti čas itd.), ki jo lahko koristi ob koncu vsakega šolskega dne.

• Kako vi in/ali zaposleni obvladujete čustva pri delu?

Pomembna je samoregulacija čustev ter redni pogovori o vsakodnevnih dogodkih na šoli,  dokumentiranje dogodkov ter v primerih, ko učenca fizično zaustavimo, zavedanje, kaj bi se zgodilo, če tega ne bi naredili. Pomembno je sodelovati in podpirati drug drugega v šolskem timu. V petek po delovnem tednu se izvede evalvacija tedna z vsemi zaposlenimi. V tem času imamo priložnost, da se pogovorimo tednu, o vzponih in padcih, se zahvalimo za pomoč ter priznamo dobro opravljeno delo.

• Kakšen je vaš delovni čas? Koliko časa otroci so v šoli?

Naš delovni teden traja 36 ur, otroci pa so v šoli od 8:20 do 13:30 ali 13:45.

Razpravljali smo tudi o nasilju. Pojasnili so nam, katerim korakom sledijo, ko se pojavi nasilno vedenje pri učencih. Indikacija za uporabo te tehnike je, kadar bi kdo utegnil biti poškodovan, če je ne bi uporabili. V takšnih situacijah učitelj ni nikoli sam (vedno vsaj tri osebe, pogosto še več). Vsak učitelj ima šolski mobilni telefon z namenom, da pokliče sodelavce in prosi za pomoč v nasilni situaciji. Fizično zaustavijo otroka, ki je nevaren sebi ali drugim. V skupini odraslih, ki pomirjajo otroka, vsak ve, kakšna je njegova naloga/vloga (samo eden se pogovarja z otrokom, drugi sledijo in ga držijo itd.). Nasilnemu otroku naročijo, naj se premakne v sobo za pomirjanje, če tega ne naredi prostovoljno, mu fizično pomagajo. V sobi za pomirjanje mu dajo »time out« oziroma čas za umiritev.

Nato smo si v dveh skupinah ogledali šolske prostore ter dokumentacijo, ki jo uporabljajo za nujne primere in dnevno delo.

• Soba za umirjanje (zelena soba): soba, ki se uporablja za umirjanje otroka. Dostop do te sobe je iz hodnika ter iz učilnice.
• Učilnice: opremljene s premičnimi stenami med mizami, stoli na kolesih za otroke z ADHD, časovniki, slušalkami za otroke s preobčutljivostjo na hrup. Učilnica za mlajše otroke je imela temnejši prostor za branje ali sprostitev ter različne družabne igre.
• Tehniška učilnica: prostor, kjer otroci ustvarjajo in izdelujejo projekte.
• Likovna učilnica.
• Zunanja učilnica: predvsem za naravoslovne predmete, ki jih izvajajo v sklopu tematskih dni.
• Knjižnica.

3. STIGAMOT (CENTER ZA ŽRTVE SPOLNEGA ZLORAB)

Čas obiska: 17:00–18:30

Stigamot je center za žrtve spolnih zlorab. Gre za svetovalni in izobraževalni center, ki obravnava žrtve spolnih zlorab ter izvaja skupinsko terapijo za te žrtve. Vsako leto obravnavajo približno tisoč žrtev. Zaposlenih je trinajst svetovalcev (dvanajst žensk in en moški). Na centru ponujajo brezplačne pogovore ter zaščito za preživele. Žrtvam, ki pridejo v center, se ni potrebno identificirati s svojim pravim imenom, da bi prejele pomoč. Leta 2022 so obravnavali 910 primerov, pri čemer je največji odstotek žrtev posilstva (70,8 %), najnižji odstotek pa žrtev prostitucije (4,8 %). Od 910 primerov je 91,7 % žensk in 7,1 % moških.

Ponujajo številne projekte, vendar smo se v predstavitvi osredotočili na tiste, ki jih ponujajo mladim:

• #sjukt #crazylove: Projekt financira Ministrstvo za izobraževanje. Ciljna populacija so mladostniki med trinajstim in dvajsetim letom starosti. Svetovalci obiščejo šole in mlade izobražujejo. Poleg tega oglašujejo na šolskih oglasnih deskah, družbenih omrežjih, televiziji …
• Crazy chat: anonimna spletna klepetalnica za najstnike in mladostnike. Približno tristo najstnikov uporablja platformo, najpogosteje dekleta, starejša od šestnajst let.
• V prihodnosti bi radi začeli kampanjo, ki bo bolj osredotočena na izobraževanje dečkov, kako biti najboljši spolni partnerji itd.

V končni razpravi smo se pogovarjali o pomembnosti spolne vzgoje v šolah. V Islandiji imajo spolno vzgojo v šoli, vendar v zadnjem času postaja vse bolj predmet razprave, ali je preveč iskrena in odprta ter zato neprimerna za mlade. Svetovalka nam je pokazala mednarodno spletno stran StopNCII.org (Stop Non-Consensual Intimate Image Abuse), kjer lahko posameznik, ki je bil žrtev groženj v zvezi s prikazovanjem njegovih intimnih fotografij, preveri, ali so te slike zaokrožile po spletu. Svetovalka nam je zaupala, da se na društvu redno srečujejo s sovražnim govorom, občasno pa tudi z napadi. Pove nam, da v takih primerih o napadih govorijo javno in vse napade predajo v obravnavo policiji. Prav tako smo se pogovarjali o tem, kako stvari potekajo v Sloveniji in kaj se še lahko naredi za boljše izobraževanje mladih na področju vzpostavljanja boljših odnosov.

Dan 4 (2. 11. 2023)

1. BARNA-OG FJOLSKYDUSTOFA (NACIONALNA AGENCIJA ZA OTROKE IN DRUŽINO)

Čas obiska: 9:00–10:30

Je centralno svetovalno središče. Njihov glavni cilj je delati za otrokovo dobrobit. Imajo 140 zaposlenih in obravnavajo približno 80 otrok.

Zakon o otrokovem blagostanju je eden od “oddelkov” svetovalnega središča. Podpirajo vse storitve za otroke na občinski in državni ravni ter sodelujejo z različnimi organizacijami (šola, vrtec, zdravstveni center …).

Storitve, ki jih ponujajo:

• Studlar (tri enote: dnevna obravnava, krizni center in podporni center).
• Program MST: Otroci niso odvzeti iz doma, ampak svetovalec obiskuje otroka na njegovem domu, šoli itd. z namenom, da na več ravneh podpre družino in vse vpletene. Otroci imajo pogosto kriminalno preteklost, težave v šoli, nasilno vedenje, zlorabo substanc itd. Vsak svetovalec spremlja približno pet družin, program spremljanja traja približno od treh do petih mesecev. Vprašanje iz skupine je bilo, zakaj so izbrali program MST – ker so imeli veliko namestitvenih domov (stanovanjske skupine) in so želeli zmanjšati njihovo število. Ugotovili so, da je bil  program MST zelo dobro raziskan.
• Barnahus (od leta 1998). Za otroke, ki so žrtve spolnih ali hujših fizičnih zlorab, od treh let in pol do osemnajstega leta.
• Bjargey (terapevtska hiša na podeželju): terapevtska hiša za dekleta in osebe, ki se ne identificirajo z binarnim spolom. Mladostnice lahko ostanejo tam šest mesecev (ali dlje), imajo prostor za od štiri do pet mladostnic hkrati. Vodi jo država. Šolo obiskujejo izven institucije v najbližjem mestu. Programi v hiši vključujejo umetnost in družinske delavnice. Prve tri mesece niso dovoljene vrnitve domov v Reykjavik (starši jih lahko obiščejo), potem imajo treninge za obiske doma v Reykjaviku, nato pa samostojno odhajajo domov.
• Laekjarbakki (terapevtska hiša na podeželju): enak program kot Bjargey, namenjen fantom in osebam, ki se ne identificirajo z binarnim spolom. Šolo obiskujejo znotraj institucije. Povprečno bivanje traja devet mesecev, prostora imajo za šest mladostnikov.
• Rejništvo: dolgoročno (do 18 let), kratkoročno (1–2 leti), podporno (1–2 leti). Leta 2020 so imeli v rejništvu 127 otrok.

Vprašanja:

• Kam bi postavili dekle, ki se identificira kot fant?

Kjer se bo počutil najbolj udobno in varno. Upoštevamo pa tudi čakalne vrste, tako da bi takemu otroku vedno predstavili obe možnosti.

• Zakaj je terapevtska hiša za dolgoročno bivanje le šest mesecev? In zakaj je postavljena v naravi?

Lahko traja tudi dlje od šestih mesecev, vendar tega ne spodbujamo. Ugotovili smo, da bivanje več kot šest mesecev ne prispeva ničesar pozitivnega k razvoju otroka. Ne želijo institucionalizirati posameznikov. Postavljena je v naravi, stran od Reykjavika, ker verjamemo, da je ključnega pomena, da se mladostniki odmaknejo iz negativnega okolja.

• Ali otroci kdaj pobegnejo?

Ne pogosto. Na leto beležijo približno štiri ali pet begov.

• Kakšni so vaši načrti za prihodnost?

Imeti terapevtsko hišo v Reykjaviku ali bližje.

2. STUDLAR (DRŽAVNI CENTER ZA ZDRAVLJENJE OTROK IN NAJSTNIKOV)

Čas obiska: 10:30–12:30

Studlar ponuja mladostnikom tri enote, to so:

• Terapevtska enota: V tej enoti mladi bivajo do dvanajst tednov. Osnovni cilj je izboljšati njihove močne spretnosti in jim omogočiti bolj normalno življenje. Dnevni programi/predmeti vključujejo izobraževanje, zaposlovanje, šport in umetnost ter ročna dela. Poudarek je na tem, da mladostniki znova obiščejo svojo prvotno šolo ali, če to ni mogoče, da najdejo delovno mesto, in pridobijo delovne izkušnje. Cilj njihovega dela je “preoblikovati vedenje” otrok. Otroci v enoto ne pridejo sami, temveč morajo biti nameščeni preko centra za socialno delo ali policije. Pri svojem delu uporabljajo naslednje metode dela: motivacijski intervju (MI), metodo socialnih veščin in samoupravljanja (ART), spremembo vedenja (nagrade, sistem zvezdic), pristop ob upoštevanju travmatičnih izkušenj.
• Enota za nujno namestitev / krizni center: Otroci so nameščeni do štirinajst dni. Je zaprta enota; otroci ne morejo prehajati, obiski prav tako niso dovoljeni. Enota je vedno na voljo in pripravljena na sprejem otrok. Osnovni cilj je ustaviti nesprejemljivo in škodljivo vedenje. Otroci prihajajo prek centra za socialno delo ali policije.
• Podporno stanovanje: samo za otroke, ki so bili dvakrat v terapevtskem centru. Ponujajo individualno podporo in hkrati lahko bivata dva otroka, do dvajsetega leta starosti.

Ogledali smo si tudi njihove prostore. V terapevtski enoti imajo šest sob. Vsaka soba ima svojo posteljo in kopalnico. Imajo sobo za skupinsko terapijo, umetnostno sobo, telovadnico, glasbeno sobo. V kriznem centru imajo spalnico, skupno sobo, sobo za pomirjanje in zunanji prostor (zgoraj pokrit, da otroci ne morejo pobegniti). Obe enoti sta v isti stavbi. Posebej je stavba s svojim vhodom, kjer je podporno stanovanje. Imajo svojo kuhinjo, kopalnico in dve spalnici, vsako z eno posteljo.

Razprava in vprašanja so zadevala metode, ki jih uporabljajo. Psihologinja nam je pojasnila, kaj je motivacijski intervju (MI), kako deluje, kako ga vključujejo pri delu z otroki in kakšne so koristi njegove uporabe. Prav tako so pojasnili svoj pristop k spremembi vedenja, uporabo zvezdic in korake izboljšanja. Če so polni, vedno najdejo način, kako pomagati otrokom: pokličejo center za socialno delo, prerazporedijo otroke med enotami, jih dajo v rejništvo itd. Zaposlene izbirajo na podlagi njihove izobrazbe (psihologija ali socialne vede), kandidati potrebujejo izkušnje z delom z otroki, pripravljenost za delo po njihovi metodi in interes. Delovni čas zaposlenih je od 8. do 16. ure, od 16. do 11. ure, imajo tudi zaposlene, ki delajo samo nočne izmene. Če otroci jemljejo zdravila, ta zdravila hranijo zaposleni. Otrok ne silijo k jemanju terapije, jih zgolj spodbudijo. Otroci obiskujejo šolo, vendar le toliko, kolikor zmorejo; včasih samo eno uro na teden ali enkrat na teden. Iščejo načine, kako jim omogočiti šolanje, vključno s spletnimi tečaji. Spodbujajo otrokove interese.

3. SKAHM: PROGRAMI ZA OTROKE, KI SE SOOČAJO Z VEČ TEŽAVAMI, IN NJIHOVE DRUŽINE

Čas obisk: 14:00–16:00

To je center, ki zagotavlja celovite storitve za otroke in mlade s številnimi težavami. Način dela je usmerjen v izpolnjevanje potreb otroka in krepitev njihove vere in sposobnosti, da bi lahko rasli in uspeli. Prav tako krepijo veščine staršev, jim nudijo podporo in jim pomagajo pri njihovi vlogi. Podpora je prilagodljiva in poteka v domačem okolju otroka in izven njega. Ustanovil ga je mesto Reykjavik. Vrednote, ki jih podpirajo, so odpornost, osamosvajanje, skrbnost in spoštovanje.

Storitve, ki jih ponujajo:

• Podpora in svetovanje v domačem okolju: nudijo svetovanje staršem in podporo družinam na podlagi individualnega načrta za otroka. Svetovalci so preko službenega telefona družini na voljo ves dan.
• Samopomoč: osredotočajo se na krepitev otrok in mladih (10–16/17 let), da si postavijo realne cilje. Cilj storitve je spodbujati mlade k aktivnosti in trajnosti. Svetovalci spremljajo otroke in njihove družine tudi po tem, ko dosežejo svoje cilje.
• »Drugi dom«: Služi kot podpora družini in ponuja možnost, da se otrok za nekaj dni odmakne iz domačega okolja. Otroke v svojo hišo sprejmejo ob koncih tedna (četrtek–ponedeljek). Otrokom ponujajo zatočišče, ter družinam teh otrok počitek. Namen odmika otroka iz družine je zmanjšati stresne situacije doma.
• Znanje in svetovanje: Nudijo svetovanje staršev za izboljšanje starševskih veščin in strokovno usmerjanje šolskega osebja.

V razpravi so nam pojasnili enega svojih načinov dela: PDA (Pathological Demand Avodiance): to je pristop za opazovanje specifičnih značilnosti pri otrocih. Za delo z otroki lahko uporabljamo pristop  PANDA (P: Izberi bitke, A: Upravljanje anksioznosti, N: Pogajanje in sodelovanje, D: Prikrivanje in obvladovanje zahtev, A: Prilagajanje).

Na koncu smo si ogledali prostore njihove hiše, ki služi kot zatočišče otrok, njihov »drugi dom«: tri enoposteljne sobe, skupen prostor z igrami, televizijo, kuhinjo in jedilnico ter kopalnico.