V soboto, 10. 11. 2018 smo se odpravili novi zmagi naproti. Vsa skupina si je za tokratni izziv zadala triatlon. Objavljamo reportažo naše Patricije:
V naši skupini je veselja in pozitivne energije vedno veliko, tokrat pa še posebej, saj smo lahko spali do devete ure, preden smo se odpravili na nov športni podvig: kolesarjenje, tek in plavanje v enem dnevu! Naš načrt je bil, da se najprej podamo s kolesi po 34 km dolgi Poti spomina in tovarištva oziroma po Poti ob žici. Začeli smo v Novih Jaršah, kjer smo kolesarili med stavbami do Bežigrada in nato nadaljevali do Šiške.
Tukaj smo se vozili po makadamu med drevesi, kjer smo prosto kolesarili, čeprav smo tudi “tekmovali”, kdo bo prvi prispel do prve asfaltne ceste. Med kolesarsko dirko smo se skoraj zaleteli, zmagal pa je Tony, ki je prvi prišel do cilja. Nato pa smo kot račke v vrsti kolesarili za Tomijem do Koseškega bajerja, kjer smo se ustavili za malico in zraven smo se še posladkali s čokolado. Tomi in Lan sta skupaj (za nagrado v obliki ene čokolade) odtekla še krog okoli jezera, pred odhodom pa je naš vzgojitelj Peter poskrbel za skupinsko sliko.
Pot smo nadaljevali proti Viču in Rudniku, kjer nas je namesto prejšnjih hiš in blokov presenetil prečudoviti gozd in se je naša pot iz ravnine spremenila v klanec. Uf, kakšen klanec! Ta klanec je bil za nekatere preveliko breme, zato smo raje hodili peš in peljali kolesa ob sebi. Sama pa nisem zmogla peljati niti kolesa ob sebi, zato se je naš Lan junaško javil, da je poleg svojega kolesa peljal še mojega. Po napornem vzponu na hribu smo se spustili v dolino. Sama pot navzdol je bila strma z ostrimi ovinki, kar pa je Manca sama ugotovila dobesedno na lastni koži, saj je padla s kolesom. “Ne znam zavijat”, je bil njen komentar. Po spustu smo se peljali skozi Štepanjsko naselje, Fužine, Polje in zaključili svojo pot v Novih Jarših. Konec kolesarjenja! Sledil je še dvokilometrski tek iz Most do Atlantisa, kjer smo se vsi utrujeni preoblekli v kopalke in še odplavali 200 m v bazenu. Sledilo je še kosilo in razvajanje v jacuzziju.
Naša avantura “Črnuškega triatlona” se je srečno končala kljub žuljem, zgubljenega blatnika, preznojenih cunj in utrujenih nog.
Nedavni komentarji